Wellbeing at its finest.

Zmagovalke PREOBRAZBE

Od 15.1.2023 do 15.3.2023 je potekal intenzivni program Preobrazba, kjer smo se iz tedna v teden posvečale tako telesni, kot mentalni preobrazbi. Za tisto pravo spremembo je temelj naš notranji mir, razumevanje in sočutje do svojega telesa, naših preteklih dejanj in trenutne situacije. Vedno lahko potegnemo vzporednice kako je nelagodje z našim telesom povezano z našo miselno naravnanostjo in kako na podlagi le-te delujemo tekom svojega vsakdana.

Svoje rezultate so dosegle brez diet in odrekanj, z vajo prisotnosti, intuitivnim prehranjevanjem in redno inbed vadbo ter tedenskimi srečanji.

Spodaj so razglašene 3 zmagovalke izziva, ki sem jih izbrala na podlagi njihove tako mentalne kot telesne preobrazbe v zadnjih 2 mesecih. Poglej njihove slike in preberi njihovo zgodbo. Naj bodo dokaz, da lahko uspe tudi tebi!

1. Sanja P. (mentalni in telesni prej/potem)

Sanjin zapis pred začetkom programa:

Pri vsaki vadbi in pogledu v ogledalu, čutim razočaranje nad sabo, da sem se
tako zredila. Sram me je svojega odseva, zato tudi malokdaj pogledam v ogledalo celo telo. Programu sem se pridružila, da vzpostavim neko rutino v svoje življenje in vsakdanjik z vadbo in zdravim odnosom do hrane. Hrana mi predstavlja trenutno nek faktor, kamor se zatečem, ko ne znam drugače regulirati svojih čustev. Večinoma mi hrana predstavlja nek trenutek zase, ko imam mir, kot neko olajšanje. Gibanje probam vključiti že nekaj časa v
svoj vsakdanjik, vendar sta moja lenoba in moja podzavest včasih tako prepričljivi z raznimi izgovori, da večkrat izpustim vadbo. Vendar ko pa že grem
na daljši sprehod ali naredim kako vadbo se res počutim dobro, za trenutek samozavestno, napolnjeno z novo energijo.

Po koncu programa:

V celotnem programu sem začela spoznavati kaj mi sploh hrana pomeni. In
ugotovila, da se zatekam k hrani, ko potrebujem malo časa zase v miru. Počasi sem se začela sprejemati sebe in svoje telo. Moram priznat, da so začetki bili težki saj sem imela nek cilj, da bom po dveh mesecih 10kg lažja. Vendar sem tekom programa sprejela sebe in svoje telo in sedaj vem, da vse potrebuje svoj čas in vem, da bom zmogla, da bom čez čas se počutila bolj samozavestno.
Tekom programa, sem si čist podzavestno začela govorit lepše pa tudi motivirala sem se, ko sem videla svoj odsev in začutila razočaranje, da ne gre tako hitro kot sem pričakovala. Ta fizična in psihična preobrazba je res pomembna in, ko se to zaveš in v skladu s tem vpelješ neko rutino, potem gre vse. Vztrajnost pa narašča tekom predavanj. Tekom programa sem pridobila Kaj ti je dal ta dva mesečni izziv?
OPTIMIZEM, VZTRAJNOST, RUTINO in se naučila OBVLADOVATI SVOJA ČUSTVA (brez hrane;)

2. L.L. (mentalni in telesni prej/potem)

Lanin* zapis pred začetkom programa:

Trenutno se počutim tako, da bi želela nekaj spremeniti. Zavedam se, da sem do sebe izjemno stroga, nesramen samogovor je popolen avtomatizem pri meni. Moti me trebuh, da moje telo ni napeto, da se malo “trese” in, da se ne počutim fit oziroma zdravo. Tudi, ko sem fizično zelo aktivna (smučanje, pohodi ipd.) se počutim kot, da to ni dovolj, da ne izgledam lepa oz. moje telo ne izgleda lepo in privlačno. Ko pojem nekaj sladkega ali “nezdravega” velikokrat čutim razočaranje sama nad sabo. Zato imam lahko do svojega telesa velikokrat oziroma večino časa izjemno negativen odnos, se ne počutim dobro in odtujeno. Ogromno se primerjam z drugimi oz. z nekimi idealiziranimi podobami ženskih teles. Čeprav vem, da to ni realnost, se te misli sprožijo v meni avtomatsko in jih v tistem trenutku ne znam obvladati. Vedno najdem nekaj kar mi ni všeč in kar ni dovolj dobro.

Predvsem si želim, da bi bila bolj prisotna sama s sabo v svojem telesu in svojem življenju. Zaradi vseh obremenitev s hrano in telesom ne znam ceniti vse kar imam in doživim lepega. Želim zmanjšati občutek krivde, biti ponosna sama nase, si zaupati ter brez strahu sprejemati odločitve.

Po koncu programa:

Moje največje spoznanje je bilo to, da je INBED vadba dovolj. Čeprav sem z INBED vadbo pričela že nekaj mesecev pred pričetkom izziva, sem se ves čas malo anksiozno spraševala, ali je zares dovolj, ali bi morala še kaj dodatno zraven delati? Šele počasi sem začela razumeti, da se spremembe ne zgodijo čez noč in da je ključno to, da najdemo telovadbo pri kateri smo lahko konsistentne. Vadbo s katero telo na prijazen, čuteč način, počasi pripeljemo do željene točke oz. počasi zgradimo ljubeč odnos do telesa. Včasih sem izvajala vadbe pri katerih sem se popolnoma izklopila iz sebe, niti predstavljala si nisem, da sem pri vadbi lahko prisotna in, da se lahko gibam na način, ki mi je v užitek in ne nekaj kar mi povzroča stres. Spoznala in začela sem verjeti tudi v to, da joga in pilates zares prispevata tudi k spremembam na psihični ravni. 

Kar se tiče hrane bi podobno kot za vadbo rekla, da prej nisem verjela temu, da lahko zaupaš svojemu telesu, koliko pojesti, kdaj. Šele zdaj se mi zdi da zares razumem, kaj pomeni zdrav in nezdrav odnos do hrane in da zdrave in nezdrave hrane zares ni. Včasih sem verjela, da lahko samo z restrikcijami, strogostjo, disciplino dosežemo rezultate, zdaj razumem da temu res ni tako in da lahko zaupamo svojemu telesu. 

Manjkrat samo sebe s svojim odnosom spravim v stresne situacije, ampak se poskušam pomiriti ali z dihanjem, s telovadbo, sprehodom, branjem. Pridobila sem sposobnost, da ozavestim svoj samogovor in ga namenoma poskušam spremeniti, pridobila sem več neke mirnosti v sebi in sama s sabo, mirnih trenutkov, ki jih v zadnjem obdobju pri sebi sploh nisem več znala najti. Ta izziv mi je dal predvsem notranji mir, zen. Ponovno mi je pokazal pot, možnost, da lahko najdem nek svoj flow v življenju in svojo pot in da verjamem vse in v svoje odločitve. Dal mi je tudi zavedanje, da moram na tem še veliko delati, ampak kot, da bi mi odprl nek način, da spet najdem pot do same sebe in da sem pri tem nežna, potrpežljiva in prijazna. Dal mi je zavedanje, da sem sama jaz dovolj in moč, da mi v življenju lahko uspe vse kar si želim in delam na tem ne z muko, ampak neko iskrico in hvaležnostjo do vsega kar imam in kar še pride.

3. Tjaša V. (mentalni in telesni prej/potem)

Tjašin zapis pred začetkom programa:

Moje misli, ko vidim svoj odsev v ogledalu so vsak dan drugačne. Večinoma ljubeče, nežne, ampak se zgodi, da niso. Takrat, ko vem da bi lahko naredila več. Takrat, ko vem, da si nisem vzela časa zase in včasih, ko te enostavno zadane življenje. Pri Inbed vadbah sodelujem že dobro leto dni. Vendar mi manjka doslednosti, zato sem se odločila za program Preobrazbe. Nov izziv je točno tisto kar potrebujem! Moj cilj tega programa je, da najdem doslednost. Da bom našla svoj ritem v vadbi.

Po koncu programa:

Včasih se moramo ustaviti in ozreti nazaj, da opazimo spremembo. Včasih se sprememba naredi tako nežno in naravno, da jo ne opazimo. Moj samogovor je zelo pozitiven, znebila sem se stavka: “Joj, danes mi ni uspelo telovaditi!” in krivde za tem. Pridobila sem zavedanje, da ni potrebna 1 ura, niti 30 min. So dnevi, ko mi res ne uspe telovaditi in svojemu telesu dam čas. Velikokrat pa se zgodi, da se po napornem dnevu znajdem zvečer in zavem, da še nisem telovadila. In tukaj je največja sprememba. Ne čutim se krivo in ne silim se v 30 min vadbo. Samo vzemem podlogo nekajkrat vdihnem in naredim nekaj gibov, ki me jih je naučila Klara in mi tisti dan najbolj pašejo. Vzamem si prostor in zadiham v svoje telo, kot ga čutim. Samo tistih 10 min je spremenilo moj vsakdan. Izgubila sem strah pred neuspehom, ki me je prej spravljal v slabo voljo. Pridobila pa sem kup novih informacij o sebi, svojem menstrualnem ciklusu. Vse te izkušnje v dveh mesecih so me je opolnomočile. Še bolj sem se povezala s svojim telesom, kot sem bila prej. In za konec lahko povem, da sem neskončno vesela, da sem se tega udeležila. Program mi je dal samozavesti, da lahko bolj zdrava vstopim v svoj vsakdan.