PREJ:
Želim si, da se mi vadba nasploh nekako približa, da bi postala ena izmed prioritet vsakega dne, da bi si znala vzeti čas v dnevu, ki ga namenim sebi in svojemu počutju. Če bi mi ratalo vzpostavit navado, da bi večino mojih dni vključevala vsaj pikico športanja, bo to zmaga zame.
Mislim, da lahko veliko stvari, ki me trenutno bremenijo povežem s pričakovanji – pričakovanja do sebe, s strani drugih in okolice. Čutim željo po premiku v smeri, da začnem bolj slediti svojemu notranjemu občutku, se manj obremenjevati z nekimi skrbmi in bolj verjeti, da se vse dogaja v pravi smeri in ob pravem času, tudi če zdaj ni videti tako.
Moj odnos s hrano je večinoma dober. Hrano doživljam kot nekaj, kar me razveseljuje. Rada jem raznoliko in si pustim jesti po občutku – ko začutim lakoto in tisto, kar mi v trenutku paše. Moti pa me, da ob hitrem tempu vsakdana pogosto nisem zares prisotna ob obrokih. Velikokrat kar »zmečem« hrano vase brez pravega zavedanja, ali pa si ne vzamem dovolj časa za pripravo kvalitetnih obrokov..
Sebe srečno si predstavljam kot suvereno, v sebi mirno in pristno različico sebe, ki se ob koncu dneva stisne v objem partnerja, z občutkom hvaležnosti in veselja nad tem, kaj vse lepega nas še čaka v življenju.
Ob začetku leta sem začutila, da je leto 2025 obdobje, ko se bodo neke stvari postavile. Naj bo ena od njih vzpostavitev redne vadbe, tako da bi si rekla »ajde, maš to!«.
POTEM:
Najbolj opažam to, kako se počutim pred in po vadbi, kako me na nek način resetira in da zagon. Čeprav sem imela v tem obdobju kakšen teden, ko sem jo za nekaj dni dala na stran, sem se na koncu zmotivirala in vrnila v ritem. Všeč mi je, da počasi postaja moja rutina in predstavlja čas, ki ga namenim sebi.
Čutim, da se počutim bolje že samo zato, ker vem, da na tedenski ravni migam. Čeprav okolica verjetno ne zazna sprememb, zame ta občutek, ki pride s tem, ko vem, da sem redna, zmaga.
Rekla bi, da spoznavam, da so vadbe in gibanje nekaj, kar podarjaš samemu sebi. To, da ni nujno, da so vadbe ne vem kako zahtevne, da nekaj narediš zase. In pa, da je ogromno v rutini in kontinuiteti.
