

PREJ:
Obdajajo me vsakodnevni predsodki, da nisem vredna, da nikogar ne zanimam, da nisem sposobna in da nikoli ne bom. Težko sprejmem svoje konstantne negativne misli, podcenjevanje in občutek, da sem slabša od drugih. Pogosto nepremišljeno posegam po hrani, ki mi potem niti ne da zadoščenja.
V svojem telesu se počutim nelagodno, neudobno, vsak gib je nesamozavesten. Mislim si, da imam najslabše telo, da imajo vsi drugi boljšega. Hkrati pa sem telesu hvaležna – za gibanje, dihanje in užitek v hrani.
Sanjam o tem, da vsak dan najdem srečo, užitek in lahkotnost, da slišim svoje telo, sem si prioriteta in se vidim kot “huda bejba”. Želim si dobrih odnosov z družino in potencialnim partnerjem, čutiti toplino, ljubezen – in doseči finančno ter prehransko svobodo.
Moj cilj preobrazbe je, da se povežem sama s sabo – um in telo – skozi dnevne odločitve. Želim biti bolj mirna, se sprejeti in zmanjšati količino negativnih misli. Želim vzljubiti svoje telo, ker – kako pričakovati, da bo všeč drugim, če še meni ni? Rada bi v vadbi našla užitek, da postane del vsakdana in prostor, kjer si vzamem čas zase in si povem, da verjamem vase.
POTEM:
Čez dan je vedno več trenutkov, ko začutim svoje telo in neko lahkotnost v njem – predvsem med sprehodi, Inbed vadbo in ob kakšnem kvalitetnem obroku.
Ugotovila sem, da imam čas. Da ne rabim hitrih sprememb in diet. Ko pride do občutkov po prenajedanju, je moja miselnost danes čisto drugačna. Ne obtožujem se več in ne iščem takoj novih diet po spletu. Raje se zavijem v dekco, si naredim udobje, prižgem serijo in si večkrat povem, da je vse v redu. Da ni konec sveta. In da se imam kljub vsemu rada.
V prvem mesecu je bilo vse precej lahko – z veseljem sem trenirala in poslušala Inbed vsebine. Drugi mesec je bil bolj razgiban, izpustila sem nekaj treningov, večkrat sem se prenajedla. Včasih bi ob tem obupala in si mislila, da sem vse “zasrala”. Tokrat pa sem šla čez to z več sočutja, si raje kaj lepega povedala in vseeno prižgala vsaj nekaj minut Inbed vadbe.
Ugotovila sem, da mi motivacija da začetni zagon, ampak da je tista, ki te dejansko pelje naprej – disciplina oziroma konsistenca. In da je za to ključno imeti močan “zakaj”.
Zase sem spoznala, da mi daje energijo prav ta nežnost in strpnost do sebe. In da sem lahko dolgoročno uspešna le, če v spremembah najdem nekaj, v čemer resnično uživam.
Če bi se lahko vrnila na začetek, bi si rekla: “Verjemi, da ti bo uspelo. Če je neka želja v tebi, je tam z razlogom.”