PREJ: Trenutno sem v življenju precej izgubljena. Po rojstvu dveh otrok, ki zdaj več nista čisto mini, se sprašujem, kaj je moj smisel, kaj sploh želim v življenju početi. Nezadovoljna sem s svojo službo in delovnimi pogoji, želim si nekaj drugega, pa v bistvu sploh ne vem, kaj. Vem, česa ne bi in kaj pogrešam. […]

PREJ: Bolj kot izgled, mi je pomembna funkcionalnost telesa, da bom z lahkoto sledila moji deklici. To je moja prva prioriteta. Kot drugo si pa res želim, da lahko s polno suverenostjo oblečem kako oprijeto majčko ali pajkice, sploh poleti, ko je vroče. Kljub temu, da se mi je pogled nase po porodu zelo spremenil in

PREJ: Začutila sem, da mi bo Klarina energija in inbed način vadbe koristil. Rada bi spet vpeljala redni trening v svoj vsakdan. Trenutno se ne počutim najbolje. Čutim, da sem izgubila stik s svojim telesom in da potrebujem nežno, a učinkovito gibanje, da se spet bolj vzljubim. Moj donos do telesa in prehrane niha. Občutek

PREJ: Že nekaj časa nisem zadovoljna sama s sabo. Občasno zberem moč, da bi se spravila v red, pa pri ničemer ne vztrajam. Zdi se mi, da stvari nimam pod kontrolo in da mi vse uhaja iz rok. Nerada razmišljam, kako se počutim… Mogoče, če bi si dovolila zares iskreno odgovoriti na to vprašanje, ugotovila,

PREJ: Želim si dodelati rutino gibanja z vsakodnevno vadbo, pri kateri se mi čas ustavi in se ob tem posvetiti sebi, da se povežem s sabo in s svojimi mislimi. Pristop INBED studia je točno to, kar potrebujem in s čimer zelo resoniram.  Počutim se dobro (ocena 3 od 5), a vseeno zelo obremenjeno zaradi svojega izgleda. Še bolj

PREJ: Večino časa se ne počutim najbolje, ker vem, da bi lahko naredila več zase. Ponavadi me najbolj zmoti takrat, ko izbiram outfit za ven, ker se ne počutim prijetno v tesnih hlačah in krajših oblekicah. Vem, da moja samopodoba zelo vpliva na mojo samozavest in to si želim spremeniti. Pridružila sem se, ker sem

PREJ: Danes, ko sem se vidla v ogledalu v Ikei je bila moja prva misel, zakaj tako grozno izgledam, cela bajsika… Noge, trebuh, roke. Se mi zdi, da je največji problem to, da količinsko preveč pojem, da ne jem do neke zdrave sitosti (ker je ne znam začutit iskreno), ampak lahko pojem kar veliko, pa

PREJ: Zavedam se, da sem do sebe izjemno stroga. Nesramen samogovor je pri meni popolen avtomatizem. Moti me trebuh, da moje telo ni napeto, da se ne počutim fit. Tudi, ko sem fizično zelo aktivna, se počutim kot da to ni dovolj. Ko pojem nekaj sladkega ali “nezdravega”, velikokrat čutim razočaranje sama nad seboj. Ogromno se

PREJ: Moje misli, ko vidim svoj odsev v ogledalu, so vsak dan drugačne. Večinoma ljubeče, nežne, ampak se zgodi, da niso. Takrat, ko vem da bi lahko naredila več. Takrat, ko vem, da si nisem vzela časa zase in včasih, ko te enostavno zadane življenje. Pri Inbed vadbah sodelujem že dobro leto dni. Vendar mi

PREJ: Ob pogledu v ogledalo, čutim razočaranje nad sabo, da sem se tako zredila. Sram me je svojega odseva. Hrana mi predstavlja trenutno nek odmik, kamor se zatečem, ko ne znam drugače regulirati svojih čustev. Večinoma mi hrana predstavlja nek trenutek zase, ko imam mir, kot neko olajšanje. Gibanje že nekaj časa probam vključiti v